Sečoveljske soline so skupaj s Strunjanskimi solinami najbolj severne soline v Sredozemlju. Obsegajo okoli 6,5 ha površine na skrajnem jugozahodnem delu Slovenije. Območje je bogato z rastlinskimi vrstami značilnimi za slana tla, kot so osočnik, grmičasti členkar in mrežica. Izredno pester je živalski svet ptic, saj je bilo tu ugotovljenih prek 270 vrst. Območje je zelo pomembno kot gnezdišče rdečenogega polojnika in male čigre ter rumenonogega galeba in beločelega deževnika. Jeseni in spomladi se v solinah ustavlja pestra druščina ptic na selitveni poti med Evropo in Afriko. Na območju je bogata kulturna in tehnična dediščina, ki odseva stoletno življenje in delo solinarjev. Sečoveljske soline so bile leta 1991 razglašene za krajinski park z odlokom občine. Dve leti kasneje je bilo območje vpisano na seznam mednarodno pomembnih močvirij pod okriljem Ramsarske konvencije, z novim odlokom leta 2001 pa je bilo območje krajinskega parka razglašeno na državnem nivoju. Območje Muzeja solinarstva je bilo istega leta razglašeno za kulturni spomenik državnega pomena. Leta 2003 je bila podeljena koncesija za upravljanje krajinskega parka in rabo naravne vrednote Sečoveljske soline podjetju Soline d.o.o.