| UPORABNIKI |
|
|
| |
| SPORT |
|
|
| |
| FIJET |
|
|
| |
| morje |
|
|
| |
| Potovanja |
|
|
| |
| razno |
|
|
| |
| PRIREDITVE |
|
|
| |
|
|
Pogosto zastavljena vprašanja
0. Rubrika vprašanja in odgovori
1. Notranje morske vode
2. Osnovna (temeljna ) črta
3. Obalno morje
4. Kaj je čoln ?
5. Kje lahko registriram čoln?
6. Katere dokumente potrebujem za registracijo čolna?
7. Kdaj lahko čoln izpluje iz pristanišča?
8. Kdo lahko upravlja čoln?
9. Kakšni so stroški za vpis čolna?
10. Kako se lahko izvedejo prireditve v obalnem morju Republike Slovenije?
11. Kdo lahko upravlja vodni skuter?
12. Koliko je veliko naše morje?
12. Kaj je plimovanje ?
14. Kaj je veter in jakosti vetra?
15. Koliko ladij z imenom Ljubljana je imela Splošna plovba ?
0. Rubrika vprašanja in odgovori
|
|
Dobrodošli v podatkovni bazi spletne strani Slovensko morje
V kolikor v podatkovni bazi ne boste našli odgovora, postavite vprašanje.
Predhodno si oglejte že postavljena vprašanja in odgovore na njih.
|
1. Notranje morske vode
|
|
So del obalnega morja med kopnim (obalno črto) in osnovno (temeljno) črto teritorialnega morja. Plovba v notranjih morskih vodah je za tuje ladje omejena in lahko plovejo po njih le po najkrajši poti do pristanišča z mednarodnim mejnim prehodom. |
2. Osnovna (temeljna ) črta
|
|
Osnovna črta je črta srednjega nivoja nizkih vod vzdolž obrežja kopnega, ki zapira vhode v zalive, pristanišča, sidrišča ali delte rek in ćrta med otočno verigo, ki jo zakon izrecno geografsko označuje. Določi se s sistemom ravnih črt, ki povezujejo za to primerne točke na obali oz. otokih. |
3. Obalno morje
|
|
Obalno morje obsega notranje morske vode in teritorialno morje. Je del državnega teritorija. Suverenost države nad obalnim morjem obsega: morsko dno in njegovo podzemlje, vodni steber ter zračni prostor nad njim. Vse ostalo je odprto morje (mednarodne vode) in pripada vsemu človeštvu. |
4. Kaj je čoln ?
|
|
Čoln je plovni objekt, namenjen za plovbo po morju, katerega izmerjena dolžina meri manj kot 24 m.
|
5. Kje lahko registriram čoln?
|
|
Morski čolni se vpisujejo v vpisnik morskih čolnov, ki ga vodi Uprava RS za pomorstvo, Koper in njeni izpostavi v Izoli in Piranu. Čoln se vpiše, če ima imetnik pravice razpolaganja, oz. domači ali tuji lastnik čolna sedež ali stalno prebivališče na območju Republike Slovenije. V vpisnik čolnov morajo biti vpisani vsi čolni, razen: čolna, ki pripada ladji ali drugemu plovilu; športnega veslaškega čolna, kajaka ali podobnega plovila; čolna krajšega od 3 m, razen če ima motorni pogon z mocjo nad 3,7 KW . Plavajoče naprave, ki so daljše od 15 metrov in širše od 3 metrov se vpisujejo v vpisnik plavajočih naprav.
|
6. Katere dokumente potrebujem za registracijo čolna?
|
|
Zahtevo za vpis čolna vloži imetnik pravice razpolaganja s čolnom oziroma lastnik čolna pri Upravi RS za pomorstvo. Zahtevi je potrebno priložiti listino, ki dokazuje kdo je imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik čolna in motorja. Listine so: račun za čoln oziroma za motor, overjena kupoprodajna pogodba za čoln oziroma motor, carinska deklaracija za čoln oziroma motor, ki je bil nabavljen v tujini, spričevalo (certificate of conformity) o gradni čolna, ki ga izda priznani register, listina (document of conformity) o ustreznosti gradnje, ki jo izda proizvajalec. Zaradi hitrejše izvedbe postopka pregleda in vpisa čolna strankam priporočamo, da se predhodno najavijo pri referentu za vpis čolnov. Pred pričetkom navtične sezone Uprava RS za pomorstvo vsako leto vrši preglede plovil tudi v Ljubljani in Mariboru. Datum in kraj pregleda bo objavljen v sredstvih javnega obveščanja in spletnih straneh.
|
7. Kdaj lahko čoln izpluje iz pristanišča?
|
|
Čoln lahko izpluje iz pristanišča: če je glede na konstrukcijske in plovne lastnosti, ter opremo ugotovljena njegova sposobnost za plovbo, če je zanj izdano dovoljenje za plovbo, če ga upravlja usposobljena oseba. Ali je čoln po svoji konstrukciji, plovnih lastnostih in opremi sposoben za plovbo v določenih mejah plovbe, se ugotavlja s pregledom. Pregled čolna je lahko osnoven, reden ali izreden, opravi pa se pri Upravi RS za pomorstvo, Koper oziroma pri njenih izpostavah v Izoli in Piranu. a) osnovni pregled čolna se opravi, ko čoln ni v vodi, pred vpisom čolna v vpisnik in tudi po vsaki njegovi obnovi ali rekonstrukciji; ob osnovnem pregledu se opravi tudi izmeritev čolna; b) redni pregled čolna se opravi glede na namembnost čolnov v naslednjih časovnih obdobjih: za javni prevoz oseb ali za smučanje na vodi vsako leto, za druge gospodarske namene vsaki dve leti, za osebne namene vsakih pet let. c) izredni pregled čolna je obvezen, kadar je čoln imel izreden dogodek (trčenje, potopitev, požar ipd.), ter v primerih, kadar obstaja utemeljen sum, da čoln ne izpolnjuje pogojev glede sposobnosti za plovbo oziroma, da stanje čolna glede konstrukcije ali plovnih lastnosti ali opreme ocitno ne ustreza veljavnim listinam.
|
8. Kdo lahko upravlja čoln?
|
|
Posamezne vrste čolnov smejo, glede na njihov namen in dolžino, vrsto pogona, moč pogonskega motorja ter območje plovbe, upravljati le usposobljene osebe. Za usposobljeno osebo šteje, kdor je zdravstveno sposoben in je pridobil eno od naslednjih listin: potrdilo o usposobljenosti za voditelja čolna, potrdilo o opravljenem preizkusu znanja za upravljanje čolna, začasno dovoljenje za upravljanje čolna. Potrdilo o usposobljenosti za voditelja čolna, potrdilo o opravljenem preizkusu znanja, ter začasno dovoljenje za upravljanje čolna lahko dobi oseba, stara najmanj 16 let, ki mora znati veslati in plavati ter poznati možnosti za reševanje in obstanek na morju. Z gliserjem lahko upravlja oseba, ki je dopolnila 18 let starosti. Izpit za voditelja čolna se opravlja na Upravi RS za pomorstvo, Koper, preizkus znanja za upravljanje čolna pa tudi na njenih izpostavah v Izoli in Piranu. Kandidat, ki želi opravljati izpit ali preizkus znanja, se pisno prijavi Upravi RS za pomorstvo oziroma njeni izpostavi praviloma 7 (sedem) dni pred izpitnim rokom. Prijavi mora kandidat priložiti tudi dokazilo o zdravstveni sposobnosti, prošnjo pa kolkovati z upravno takso . |
9. Kakšni so stroški za vpis čolna?
|
|
Stroški ki bodo nastali pri registraciji plovila si lahko ogledate
na naslednji povezavi |
10. Kako se lahko izvedejo prireditve v obalnem morju Republike Slovenije?
|
|
Vodne prireditve in druge aktivnosti na vodi v območju pristaniškega akvatorija se lahko opravljajo le z dovoljenjem Uprave Republike Slovenije za pomorstvo in soglasjem upravljalca pristanišča, na drugih delih teritorialnega morja in notranjih morskih vodah pa le z dovoljenjem Uprave RS za pomorstvo (74.člen Pomorskega zakonika in 9.člen Zakona o varstvu pred utopitvami).Več o prireditvah si lahko preberete na spletnih straneh URSP http://www.gov.si/ursp/ |
11. Kdo lahko upravlja vodni skuter?
|
|
Vodni skuter lahko upravlja oseba, starejša od 16 let, ki ima opravljen preizkus znanja za upravljanje s čolnom. Osebe na vodnem skuterju morajo imeti na sebi rešilni jopič. Dovoljeno območje plovbe za vodne skuterje je od 250 m do 2000 m od obale. Z vodnimi skuterji je izplovitev na morje in vplovitev k obali dovoljena v turističnih, športnih in mestnih pristaniščih oz. pristanih, ter na drugih delih obale, ki jih v ta namen po predhodnem soglasju Uprave RS za pomorstvo označi njihov upravljalec.
Plovba z vodnimi skuterji, smučanje na vodi in plovba z jadralnimi deskami so dovoljeni le v času od sončnega vzhoda do sončnega zahoda, ter v varnih vremenskih razmerah.
|
12. Koliko je veliko naše morje?
|
|
Celotno teritorialno morje Republike Slovenije meri nekaj več kot 300 km/2. V ta kompleks sodi 43 km obale, 33.3 km mejne črte z Republiko Italijo in 22.2 km mejne črte z Republiko Hrvaško.
|
12. Kaj je plimovanje ?
|
|
Plimovanje je periodično odzivanje trdne zemeljske skorje, ozračja in vodovja na motnje v težnostnem polju, ki jih povzročata privlačni sili Lune in Sonca.
Več o plimovanju preberite na spletni strani http://www.fiz.uni-lj.si/~jaglicic/sola/seminarji/plimovanje/plimovanje.html
|
14. Kaj je veter in jakosti vetra?
|
Veter je pojav, pri katerem se premikajo zračne gmote iz središca visokega
(A) v smeri središča nizkega zračnega tlaka (C), pri čemer je razlika zračnega
tlaka med omenjenima središčema čimvečja, tem močnejši je veter.
Temeljni značilnosti vetra sta smer in jakost pihanja. Smer vetra se meri v
stopinjah (o) in sicer, odkod piha; npr. burja je NE veter, kar pomeni, da
piha iz severovzhoda. Stanje nekaterih elementov vremena na podlagi hitrosti
vetra se določa po lestvici, ki ima 12 stopenj; od brezvetrja do orkana (0 -
32.7 m/s). Moč je odvisna od hitrosti vetra, ki se meri v m/s, km/h ali
vozlih.
BEAUFORTOVA SKALA
Bf 0 - Tišina, 0-1 km/h
Bf 1 - Lahna sapica, 1-5 km/h
Bf 2 - Sapica, 4-6 km/h
Bf 3 - Šibak veter, 12-19 km/h
Bf 4 - Zmeren veter, 11-16 km/h
Bf 5 - Precej močan veter, 29-38 km/h
Bf 6 - Močan veter, 39-49 km/h
Bf 7 - Zelo mačan veter, 50-61 km/h
Bf 8 - Viharni veter, 62-74 km/h
Bf 9 - Vihar, 75-88 km/h
Bf 10 - Močan vihar, 89-102 km/h
Bf 11 - Orkanski veter, 103-117 km/h
Bf 12 - Orkan, 118-< km/h
|
15. Koliko ladij z imenom Ljubljana je imela Splošna plovba ?
|
|
V floti Splošne plovbe so bile pred današnjo Ljubljano (nosilnost 42.717 ton) še 3 ladje z imenom Ljubljana:
1. med leti 1956-1963 (nosilnost 8.026 ton)
2. 1964-1986 (nosilnost 9.139 ton)
3. 1988-2002 (nosilnost 32.680 ton)
Nobena izmed njih ni plula pod slovensko zastavo.
Lep pozdrav.
Splosna plovba d.o.o. Portoroz, Slovenia
28.2.2005 |
|
|
|
|
|
