Le kdo med Izolani ne pozna Nade Morato, partizanske učiteljice, pisateljice, publicistke, organizatorice kulturnih prireditev in razstav, učiteljice zgodovine, zemljepisa in drugih predmetov, ki je učila zgodovino, zemljepis in druge predmete kar petindvajsetim generacijam otrok?

Njena učenka je bila tudi voditeljica četrtkovega klepeta z zanimivimi Izolani, novinarka koprskega radia Nataša Benčič, ki je svoji gostji, vsestranski Nadi Morato iz Kort zaupala, da ji je v spominu ostala posebna ura »temeljev socialistične morale«, ki jo je Moratova posvetila spolni vzgoji. »Tako fante in dekleta je posebej opozarjala, naj imajo v glavi nekakšen opozorilni zvonček. Pogosto v življenju mi je zazvonil, ampak nikoli ob pravem času,« se je hudomušno nasmejala Benčičeva. Ni bilo naključje, da so Moratovo povabili na pogovor prav na dan, ko smo tudi v Istri obeležili svetovni dan knjige. Pri rosnih 16 letih je že postala partizanska učiteljica. Šolanje je nadaljevala najprej na učiteljišču, nato na Višji pedagoški šoli, na kateri je leta1952 diplomirala iz zgodovine in zemljepisa. Istega leta je prišla v slovensko Istro. Po rodu je iz Repentabra in že dolgo časa »Kurtežanka«. Podpisala se je pod vsaj 10 lastnih knjig in pod nešteto publicističnih tekstov, televizijskih in radijskih nastopov, in v vseh teh letih postala prepoznavna avtorica. V eni njenih knjig je v predgovoru zapisano: »neutrudna zbirateljica mozaičnih kamenčkov zgodovinskega dogajanja in spomina …« izolskega podeželja, Izole, Repentabra, Istre, učiteljske in šolske zgodovine.

Na zanimiva vprašanje je upokojena učiteljica odgovarjala kratko in jedrnato morda celo nekoliko sramežljivo, vendar je pri svojih letih prava aktivistka, borka ki ne popušča. Ni ji vseeno kaj se bo dogajalo s kulturnim domom, staro šolo, z bibliobusom – potujočo knjižnico, katere usoda je bila zadnje leto negotova. Prav zaradi nje se je Moratova kar nekajkrat izpostavila. »Če je bralna kultura na podeželju nizka, jo je potrebno dvigniti. Dvignemo pa jo lahko le tako, da knjiga pride do bralcev,« je razložila.

Njena dela niso romani in povesti. Že od nekdaj se je zavedala, do kam segajo njene korenine. Zato je veliko čas porabila za pogovore, za raziskovanje po arhivih. Pri njenem delu ji je vedno stal ob strani tudi življenjski sopotnik Albino, ki jo je prevažal iz kraja v kraj, od hiše do hiše, saj same ne vozi. Za svoje neutrudno delo je Nada Morato prejela več priznanj; med ostalimi leta 2000 Kocjančičevo nagrado za posebne dosežke pri oblikovanju, raziskovanju in ohranjanju kulturne identitete Istre. (21.04.2005)

Več fotografij --->>>