Čez en teden, natančneje 27. in 28. septembra, se bodo v Portorožu na mednarodni poslovni Linux in odportokodni konferenci IBLOC 2007 zbrali uporabniki in ljubitelji odprte kode ter izmenjali izkušnje in mnenja v prid odprte kode.
Prednosti odprte kode so predvsem zanesljivost, stabilnost, skalabilnost in učinkovita možnost kustomizacije, sporoča vodja programskega sveta konference IBLOC 2007 Gorazd Golob. Uporabljajo jo tudi v državni upravi, kjer pravijo, da odprta koda ustreza zahtevam po hitrejšem in učinkovitejšem delu, znižuje stroške tako državni upravi kot tudi njenim uporabnikom in zagotavlja stalno delovanje. Na konferenci IBLOC 07 bodo predstavniki Ministrstva za javno upravo predstavili rešitve in izkušnje z uporabo operacijskega sistema LINUX na strežnikih in velikih računalnikih, izkušnje z uporabo OpenOffice.org na slovenskih sodiščih, svoje načrte glede uporabe ODF formata v vsakodnevnem poslovanju ter razvojno – podporni center za odprto kodo, ki ga vzpostavlja Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.
Konferenca, na kateri bodo udeleženci med drugim spoznavali odprtokodno programje na evropski ravni in v organih slovenske javne uprave ter poslovno tehnične rešitve, bo oplemenitena s številnimi primeri dobre prakse. Brane F. Gračnar iz podjetja Interseek bo predstavil t. i. kernel mode virtualizacijo oz. virtualizacijo na nivoju Linux jedra (KVM), ki je postala del glavnega drevesa jedra Linux 2.6.20. Podjetje Zemanta bo, denimo, v sklopu svojega predavanja predstavilo samodejno povezovanje in opremljanje spletnih vsebin.
Srečanje se bo zaključilo z okroglo mizo z naslovom Storitve za odprtokodne produkte ali kako zaslužiti z odprto kodo, na kateri bodo razpravljali: Andrej Kositer, Agenda Open Systems; Uroš Slak, Astec; mag. Aleš Planina, direktor Organizacije in informatike, Ljubljanske mlekarne, d.d.; Boris Butina, Ministrstvo za javni upravo in Andrej Flogie, direktor Direktorata za informacijsko družbo na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Strokovnjaki bodo spregovorili o različnih temah s področja izdelave in vzdrževanja končnih rešitev, baziranih na odprtokodnem programju, ponudbi in kvaliteti trga implementorjev odprtokodnih rešitev, tveganju poslovnih aplikacij in rešitev, popolnoma baziranih na odprti kodi, rešitvi lastniške programske opreme na odprtokodnih operacijskih sistemih, zastarelosti pristopa vzdrževalnih pogodb za odprtokodne rešitve in alternative (oziroma ali odprta koda rabi bolj odprt pristop pri vzdrževalnih pogodbah kot pa lastniška programska oprema).
